V okviru programa forenzično raziskovanje je ta predmet namenjen razumevanju kriminalitete belih ovratnikov, finančne kriminalitete in seveda predvsem načinov storitev kaznivih dejanj, ki so vezane na poslovne in finančne goljufije.

Pogovor z dr. Gorazdom Meškom

Kaj je ključni poudarek vašega predmeta Kriminološko raziskovanje in etika.

V okviru programa forenzično raziskovanje je ta predmet namenjen razumevanju kriminalitete belih ovratnikov, finančne kriminalitete in seveda predvsem načinov storitev kaznivih dejanj, ki so vezane na poslovne in finančne goljufije. Drugi del se nanaša na raziskovanje – ne preiskovanje, in seveda načela, ki so vezana na etiko raziskovanja v kriminologiji v družboslovju nasploh.

Kakšen učinek imajo predpisane kazni za finančne prevare na pojav tovrstnega kriminala? Kaj mislite, ali bi z ostrejšimi kaznimi imeli manj tovrstnih prevar?

Glede kazni so mnenja deljena. Tisti, ki verjamejo stroge kazni,  v teorijo zastraševanja popularizirajo stroge kazni. Drugi, ki v to ne verjamejo, popularizirajo  prevencijo, ki je bistveno boljša, ker ne pride do zlorab - vgradi se mehanizme, nadzorstvene itd., da se tveganje za oškodovanost zmanjša.

Strogost kaznovanja ima na nekatere storilce vpliv, na druge ga nima. Vemo pa kaj se zgodi v medijih; zadeve se kratkotrajno prikazujejo v medijih po tistem, ko se zgodijo, potem pa počasi izginejo iz medijskega polja.

Ali so slovenski preiskovalci – torej policija, tožilstvo, najeti forenzični preiskovalci  dovolj usposobljeni za reševanje najtežjih finančnih prevar?

Vemo, da so storilci kaznivih dejanj en ali dva koraka pred preiskovalci in tako kot se storilci učijo novih veščin, tako se morajo tudi preiskovalci in drugi učiti novih veščin in se prilagajati novim oblikam kaznivih dejanj.

Nekateri policisti in kriminalisti znajo svoje delo zelo dobro opravljati, vendar bi poudaril to, da je potrebno ljudi v podjetjih, v državnih institucijah ozavestiti o tveganjih. Ni dovolj le represivca naučiti nekih veščin, temveč je potrebo ozaveščati vodstva in druge o tem kako bi lahko več naredili na preventivnem področju.

Kakšni so svetovni trendi v preiskovanju finančnih goljufij v svetu.  Ali Slovenija sledi tem trendom?

Slovenija sledi vsem trendom, ki so tipični za zahodno civilizacijo, torej tudi na področju finančne kriminalitete gremo skozi faze otroških bolezni in zadeve, ki se nam zdele pred 10 – 15 leti popolnoma nesprejemljive  so postale del naše stvarnosti. V zadnjem času se največ pojavljajo poslovne goljufije, pranje denarja in infiltracija organizirane kriminalitete v legalne sfere gospodarstva.

Ali je forenzično preiskovanje v Sloveniji podobno tistemu, kar vidimo v ameriških TV nanizankah?

Na vseh področjih obstajajo miti. Tako kot v ameriških serijah v 45 minutah rešijo najhujše umore, kjer z ultravioletno lučko in luminolom odkrijejo storilca hudih kaznivih dejanj je seveda realnost v praksi velikokrat drugačna. Je pa nekaj, ljudje ki se ukvarjajo s preiskovanjem kriminalnih dejanj, ljudje, ki delajo na teh področjih pa pri sovjem delu, razen da se veliko naučijo – in veščin in znanja  - pa lahko uživajo kot gledalci teh serij, pri tem pa da pomagajo odrivati storilce in pomagajo pri prevenciji. 

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco