Dodana vrednost iz novega zornega kota

Dodana vrednost iz novega zornega kota 
Knjiga obravnava dodano vrednost iz novega zornega kota. Pokaže, da dodana vrednost ni samo računovodska kategorija, temveč ima tudi svoje finančne, ekonomske socialne in filozofske razsežnosti.

Nekaj temeljnih ugotovitev

1. Če obravnavamo dodano vrednost kot enega od ciljev poslovanja združbe, je treba načela tradicionalne ekonomike podjetja nujno dopolniti z načeli ekonomike dodane vrednosti.
2. Deležniki združbe niso v enakem položaju v pogledu prevzemanja tveganja, niti nimajo enakih interesov.
3. Zakon ustvarjanja in usmerjanja dodane vrednosti opredeljuje dodano vrednost kot posledico vloženega dela deležnikov pri obvladovanju tveganj organizacijskega
4. Delovanja zakona dodane vrednosti v organizacijskem sistemu ne moremo preprečiti. Njegovo neupoštevanje povečuje entropijo združbe kot organizacijskega sistema.
5. Najpomembnejša opredelitev dodane vrednosti je naslednja: to je novoustvarjena vrednost, ki ne zmanjšuje vrednosti premoženja oziroma blaginje, čeprav jo v celoti porabimo (potrošimo).
6. Delo je nujno zaradi eksistenčne potrebe človeka po obstoju. Zasebna lastnina (pojavna oblika minulega dela) pomeni samo eno od oblik prispevka k obvladovanju tveganj in je enakopravna prispevku tekočega dela.
7. Etika ni posledica religioznih razmišljanj, temveč je neločljivi sestavni del zakona dodane vrednosti.
8. Pravica do dela je samo druga oblika človekove pravice do obstoja. Iz nje izhaja tudi neodtujljiva pravica do solidarnosti; ki pomeni teoretično osnovo za uveljavljanje zamisli o univerzalnem temeljnem dohodku.
9. Zakon dodane vrednosti opredeljuje dodano vrednost kot najpomembnejši smoter gospodarjenja in skupni imenovalec različnih interesov deležnikov.
10. Znanje je skupni imenovalec vseh vrst dela. Z napačno uporabo znanja se sicer povečujejo tveganja, zato je od človeške družbe odvisno, v katero smer se bo razvila (propad ali trajnostni razvoj).
11. Zaradi številnih težav in rasti neenakosti v svetu so nujne spremembe v načinu upravljanja. Zato je cilj maksimiranja dobička na dolgi rok v podjetjih načeloma preozko zastavljen in zato neustrezen.
12. Pomembno pozornost je treba dati razvoju soupravljanja zaposlencev.
13. Temeljna naloga poslovodenja združbe pri uresničevanju ciljev je obvladovanje tveganja v najširšem smislu. Zato se poslovodenje nujno uresničuje v ustvarjanju in usmerjanju dodane vrednosti.
14. Nujno je določiti "minimalno plačo" kot oceno potroška delovne sile.
15. Nujno je opredeliti oportunitetni strošek kapitala (kot novo kategorijo), ki ga je treba nadomestiti iz dodane vrednosti.
16. Opredeljena je nova kategorija, to je presežna dodana vrednost.
17. Presežna dodana vrednost je predmet delitve med deležnike. Pri tem je pomemben proces te delitve.
18. Izkaz presežne dodane vrednosti naj bi prevzel vodilno vlogo pred izkazom poslovnega izida združbe.
19. Presežna dodana vrednost ima pomembno vlogo pri financiranju poslovanja združbe in pri celoviti politiki financiranja poslovanja.
20. Med obveznostmi do virov sredstev je nujno upoštevati intelektualni kapital, kar zahteva tudi ustrezno ravnanje z intelektualnim premoženjem, zlasti z zmožnostmi zaposlencev.
21. Spremenjene kategorije v povezavi s presežno dodano vrednostjo zahtevajo ustrezne spremembe v informacijskem sistemu združbe in v pristopu k ustreznemu analiziranju poslovanja.

Spremembe, ki jih zahteva upoštevanje zakona dodane vrednosti vodijo k novemu družbeno ekonomskemu sistemu, ki ga avtor imenuje "neosocializem".

Recenzija prof. ddr. Neven Borak

Nova knjiga dr. Živka Berganta je nepričakovan dokaz povezanosti med dvema disciplinama, računovodsko in ekonomsko, ki zlasti v akademskem, deloma pa tudi v poslovnem svetu, živita druga ob drugi. Že sam naslov knjige je izzivalen in napoveduje nevsakdanje branje. Pojem dodane vrednosti je danes široko razprostranjen, deloma pa je tudi osvobojen svoje izvornega pomena. Knjiga mu je vdahnila novo življenje, kar napoveduje drugi del naslova, ki govori o novem zornem kotu, in ga umestila kar v osrčje zanimanja, saj ga iz sveta računovodstva prenaša v sveto ekonomije in drugih družboslovnih in humanističnih ved.

Recenzija prof. dr. Miran Mihelčič

Knjiga dr. Živka Berganta »Dodana vrednost iz novega zornega kota« bi morala vzbuditi radovednost vsakemu ekonomistu, ki je pripravljen bolj poglobljeno in tudi kritično presojati družbeno dogajanje tako pri nas kot v svetu nasploh. Sam sem ne le eden teh in takih ekonomistov, ampak mi je področje, ki ga avtor obravnava, zelo blizu praktično od začetka moje strokovne in kasneje znanstvene poti.
Avtor dr. Živko Bergant

Avtor dr. Živko Bergant



Gospod dr. Bergant je avtor večih knjig in številnih strokovnih člankov, referent na simpozijih in posvetovanjih, pisec strokovnih gradiv za seminarje s področja računovodstva, ekonomike in financ, avtor številnih svetovalnih in revizijskih projektov ter sanacijskih programov slovenskih podjetij.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco