2. Konferenca o poslovni forenziki

Napovednik oz. kratke vsebine predavateljev:

Doc. dr. Branko Mayr

Škoda je pogosto posledica goljufij in je neodvisna od kaznovanja storilca.
A pogosto se odvetnik ali sodnik sprašujeta, zakaj bi za izračun navadne škode in/ali izgubljenega dobička angažiral forenzičnega računovodjo.
Prvi del odgovora leži v uporabi pravil računovodske stroke. Nedvomno pa lahko odvetniki, sodniki in drugi, ki poznajo logiko analize izgubljenega dobička, s sodelovanjem forenzičnega računovodje pridobijo ključne argumente in strategije, ki jih potrebujejo v konkretnem primeru.

Kakšna so tveganja drugačne odločitve bo, pojasnil direktor Inštituta za forenzične preiskave v financah in računovodstvu pri VŠR doc. dr. Branko Mayr. 

Tadej Nerad

Kibernetski kriminal predstavlja največji prenos bogastva v zgodovini človeštva in je bolj profitabilen kot globalna trgovina z vsemi prepovedanimi drogami skupaj.
Ob aktualnih 4.500 milijardah ameriških dolarjev gospodarske škode, ki jo kibernetski kriminal povzroči na letni bazi, s predvidenim porastom na 6.000 milijard ameriških dolarjev do leta 2021, se seveda postavlja vprašanje, koliko tovrstne škode je samopovzročene z namenom odtujevanja premoženja iz gospodarskih družb in ali je dokazovanje praktično mogoče in izvedljivo.

Predsednik uprave Fundacije SICEH – združenja slovenskih certificiranih etičnih hekerjev Tadej Nared vam bo omogočil izjemen vpogled v možnosti prevar in goljufij ter zaščite pred njimi.

Dr. Vida Mayr

Pri obravnavi premoženja nezakonitega izvora oškodovanim pravnim in fizičnim osebam – upnikom prav nič ne koristi odvzem premoženja nezakonitega izvora v korist države ali kaznovanje storilcev v kazenskem postopku.

Prepogosto se nanje pozabi, zato bo odvetnica, predstavila možnosti upnikov, s poudarkom na institutu spregleda pravne osebnosti, tj. uveljavljanju odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe ter kakšni so pogoji za uspeh takšnega postopka in kakšna je novejša slovenska sodna praksa.

Mag. Dejan Petkovič, davčni svetovalec

FURS v posamičnih primerih trdi, da se v prodaji (pridobitvi) lastnega poslovnega deleža dejansko skriva izplačilo dividende.
Posledice so znane, gre za ugotovitev dodatnih davčnih obveznosti, saj je odsvojitev kapitala davčno ugodneje obravnavana kot izplačilo dividende. Davčni svetovalec meni, da ne gre za navidezen pravni posel in da FURS na ta način brez podlage posega v poslovne odločitve družbenikov.

Njegove argumente boste lahko slišali na 2. konferenci  o Poslovni forenziki prav tako boste  tudi izvedeli, kako se izogniti neprijetnim posledicam v obliki dodatno odmerjenih davčnih obveznosti, glob in včasih tudi kazenske odgovornosti.

Doc. dr. Igor Lamberger

Podjetniki se tudi v Sloveniji še opečejo pri srečanju s t. i. nigerijskimi pismi.

Namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije doc. dr. Igor Lamberger bo pojasnil, kako iz računovodskih evidenc razberete, da je bil podjetnik oz. poslovni subjekt žrtev prevare, hkrati pa bo svetoval, kako naj ravna računovodja oz. finančnik, ki to zazna. 

Mag. Mojca Koder

Preiskovalci kaznivih dejanj morajo poznati in razumeti tipologije pomoči in struktur, ki jih zagotavljajo pravne osebe, preko katerih storilci prikrivajo izvor nezakonito pridobljenega premoženja.

Predsednica ACFE Slovenija Mag. Mojca Koder vam bo podrobneje predstavila vlogo offshore območij in pravnih oseb pri prikrivanju nezakonito pridobljenega premoženja, obravnavali bomo t. i. shell in shelf družbe, sklade ter podatke, ki jih je treba pridobiti v preiskavi za namen identifikacije dejanskih koristnikov nezakonito pridobljenega premoženja.

Prof.dr. Janez Čebulj

26. člen Ustave RS predstavlja ustavnopravno podlago pravice do povračila škode, kadar je ta povzročena posamezniku ali drugemu subjektu z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa.
Kaj pomeni nezakonito odločanje? Kdaj ga lahko opredelimo kot ravnanje, ki je podlaga za odškodninsko odgovornost? Kdo za tako ravnanje odgovarja in pod kakšnimi pogoji?

O vseh teh vprašanjih bo spregovoril prof. dr. Janez Čebulj, nekdanji ustavni sodnik, predstavil pa bo tudi aktualno sodno prakso s tega področja. 

Prof. dr. Bojan Dobovšek

Banke so se pogosto sklicevale na institut bančne tajnosti, ko so s stani organov odkrivanja in pregona kaznivih dejanj prejele prošnje za posredovanje podatkov o konkretnih bančnih poslih.
Ali bo bančna kriminaliteta v Sloveniji dobila sodni epilog, tako kot na Islandiji?
Kaj pa preiskave finančnih tokov po načelu slediti tokovom denarja in politična ter odškodninska odgovornost?

Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena, sledi in indici ostajajo in so izziv za finančno forenziko, o njih pa bo, govoril prof. dr. Bojan Dobovšek.

Dejan Jasnič

Linije za žvižgače že kar tradicionalno predstavljajo daleč najpomembnejši vir za zaznavo prevar. Hkrati pa so žvižgači skoraj po pravilu izpostavljeni povračilnim ukrepom.

Dejan Jasnič iz ABC Transparency bo, obravnaval stereotipe o liniji za žvižgače, kot sta bojazen pred poplavo prijav in pomen telefonskih linij, zahteve po dobronamernosti žvižgača, predsodke o anonimnih prijavah, vprašanja povezana z zakonitim obdelovanjem osebnih podatkov, zaščito žvižgačev pred povračilnimi ukrepi, spoštovanje pravic prijavljene osebe ter povratno komunikacijo z žvižgačem.

Domen Romih

Včasih posameznik prejme v tujini dohodke (dividenda ali plača), jih v Sloveniji ne prijavi ter od njih ne plača davka. S tem je bil storjen prekršek ali pa kaznivo dejanje davčne zatajitve.
Ali je namen ZOPNI v tem, da se odvzame tudi premoženje, katerega izvor je znan in načeloma zakonit, vendar od njega niso bili plačani davki?
Če je odgovor pozitiven, kakšen znesek je lahko predmet odvzema?
Ali se lahko odvzame premoženje v višini celotnega dohodka ali pa samo od dela dohodka, to je v višini davka, ki ni bil plačan?
Kateri institut bi bilo primerneje uporabiti, to je odmeriti davek, odvzeti premoženje na podlagi ZOPNI ali odvzeti protipravno pridobljeno premoženjsko korist?

Odgovore na ta vprašanja vam bo predal davčni svetovalec iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa Domen Romih.

Sergej Bižal

Kako pomembna je hitrost začetka sledenja nezakonito pridobljenega premoženja? Katere metode in tehnike pri sledenju uporabljajo forenziki? Kakšne so temeljne značilnosti jurisdikcij, najpogosteje uporabljenih za skrivanje nezakonitega premoženja? Kakšno dokazno breme je potrebno za uspešno zamrznitev nezakonito pridobljenega premoženja in katere napake so botrovale neuspešnim pravnim postopkom v Sloveniji?

O vsem tem in še več bo, razpravljal Sergej Bižal.

Jure Filip

Kako davčnemu organu dokazati, da je posameznik pridobil premoženje s kriptovalutami?

Vemo namreč, da je fizična oseba v RS obdavčena s 70-odstotnim davkom, če ne more dokazati izvora svojega premoženja. Gre v primeru kadar fizična oseba dalj časa in konstantno trguje ali rudari kriptovalute, za opravljanje dejavnosti, ki jo je treba registrirati?

FUSR je sicer že podal neka smernice, ki pomagajo pri razmejitvah, kdaj oseba opravlja dejavnost, za podrobnejše napotke pa se nam pridružite na predavanju Jureta Filipa.

Nina Demšar

Prepoved obračunavanja obresti oziroma riba je najpomembnejša razlika med islamskimi in konvencionalnimi bankami.
Kot alternativo obrestim se uporablja princip delitve dobička in izgube. Čeprav celoten sistem brezobrestnih bank temelji na etičnosti, pravičnosti, moralnosti in verskih načelih, še ne pomeni, da se v takem sistemu ne bodo pojavljale prevare.

Prevare bodo prisotne tako v malih kot v velikih organizacijah, ter tako v novejših kot v že uveljavljanih sistemih, saj nihče ni imun na prevare. Zaradi hitre rasti islamskih bank se morajo tudi te soočati s prevarami ter iskati načine, kako jih omiliti.

Kakšni so ti načini in kakšna je pojavnost teh prevar bo predstavila  Nina Demšar.

Kontakti:
059 090 960
info@ipr.vsr.si

Newsletter

Nam želite kaj sporočiti ali želite, da vas obveščamo o novostih?

PIŠITE NAM
Institut za poslovodno racunovodstvo
Registered office: Stegne 21c
Headquarters: Ljubljana
P.IVA SI45073198
Powered by Mosajco CMS
Mosajco